Neurovore

Za nas, amaterske packarje je odgovor čist jasen.

Za tiste, tazaresne prozoklepce - še posebej za enega , katerega knjigo čakam(o) že dobrih pet let - je tukaj dobro napisan rant Robin Hobb :

Vampires of the Internet

Me je včeraj pred spanjem tresnilo , da se sploh ne spomnim, kdaj sem si nazadnje poknil CD v player in si privoščil kakšen soul food. In gremo cd-je odpraševat. Še so vsi tu in čakajo - na srečo ni variante, da si katerega izmed teh pri nas kdo sposodi. Cave, Waits , Pogues , Mariane Faithfull … come to pappa !

Naslednji tresk je bil … kako za vraga bi mi to ratalo v madhouse cirkusu pri nas. Preko dneva ni šanse. Alfa bo po par minutah izjavila, da jo ta muzika dela nervozno, Beta in Gama bosta padli v sesterski vreščalni fight in Delta bo …. ne vem sicer kaj, ampak si bo ziher za ta trenutek kaj našel. Pametne glave zdaj premišljajo o slušalkah. Japajade. Ne poznaš ti mojih. Zavezništva se sklenejo v trenutku in game je on. Cilj je doseči, da si dam slušalke dol in vprašam kaj je ??? oz. KAJ JE ???

Preskočimo vse te scenarije …night time is the right time anyway. Vsaj za ta bunch.

Morilski Cave in Stagger Lee (Murder ballads)

.

[youtube]http://youtube.com/watch?v=Vj4ddqGrTUE[/youtube]

.

Now I got shrinks that will not rest with their endless Rorschach tests
I keep telling them they’re out to get me
They ask me if I feel remorse and I answer, “Why of course!
There is so much more I could have done if they’d let me!”
So it’s Rorschach and Prozac and everything is groovy

Jep. Možak ima prijem. Pisano na kožo madhouse cirkus pacientu, heh.

Po treh dnevih končno prijaham v normalno (beri : 2 x dnevno hrana) stanje. Mimo je vikend, ko vse mame & babice potegnejo ven svoje najmočnejše žile-zapirajoče orožje. Šunka , šunka in še malo šunke skupaj s spremljajočo kakofonijo hrena , jajc in potice. In jaz ven potegnem svojo letno dozo Rupuruta.

Ne glede na posledice imam rad potico. Potico z rozinami. Ne kakršnokoli industrijsko, ampak tisto “tapravo” , našo domačo. In tudi tokrat sem izgubil bitko. Vnuki in v.d. vnuki imajo pač neomejeno moč manipulacije nad babicami in dedki. Je padla usodna izjava pred leti, na en potica-praznik, ko je babi zaskrbljeno gledala krožnik potice postavljen pred krdelo certificiranih požeruhov. Piramida se ni manjšala po njenih pričakovanjih. 10 minut vrtanja in mačka - okoli - vrele - kaše rutine kasneje … se situacija razjasni in prevesi v nočno moro vseh nakuhavajočih babic. Ubogim malim gremlinom niso več všeč rozine. Groza no. Katastrofa galaktične razsežnosti v privatnem vesolju naše babi.

In kolikokrat sem imel priložnost zagrist v našo domačo potico z rozinami od takrat ? Jap. Točno.

Vem, da sem tam nekje spodaj zapisal, da se današnjemu dnevu reče petek. Ni to poimenovanje … kako bi temu rekel, absolutna , konstantna zadeva. Letos je 16 (oz. nekaj man zaradi enega štrajka) dni , po naključju petkov , ki so Izgubljeni. Ja , Izgubljeni. Izgovorjeno in naglašeno v manerizmu Rowana Atkinsona - R.A. Live ; posneto tam nekje 1992. V skeču , kjer RA igra ravnatelja šole in vodi sestanek z zaskrbljenim očetom :

Headmaster: Quite frankly, Tommy is in trouble. Recently, his behavior has left a great deal to be desired.
Tommy’s Father: Oh dear.
Headmaster: He seems to take no interest in school life whatsoever, he refuses to “muck in” on the sports field, and it’s weeks since any master has received any written work from him. Quite frankly, if he wasn’t dead, I’d have him expelled.
Tommy’s Father: I beg your pardon?
Headmaster: Yes, EXPELLED.

In ta tip je po očetu vseh cinikov, oportunistov in egocentrikov - Črnemu Gadu postal Mr. Bean. Ffs!

Nazaj na temo petkov oz. Izgubljenih. So, what day is today ? It’s Lost day! Jep, 40 minut uživanja v eni izmed bolj inteligentih TV serij zadnjih par let. Ali nekaj deset let. Pravzaprav od prvih šestih (pogojno 12) epizod Lynchevega Twin Peaksa.

Ain’t he a scary bastard or what.

24ur : “Do leta 2010 bo uvedeno satelitsko cestninjenje tudi za osebna vozila.”

cyber.24ur.news 2020 : “Pri rojstvu bo kombinacija osebnih/zdravstvenih/bančnih/delovnih/državljanskih/whatever podatkov v obliki biočipa implantirana za ušesom.”

Big Brother anyone ?
X-Files anyone ?

V mojem slovarju si dnevi v tednu sledijo tako : Ponedeljek, Ponedeljek, Ponedeljek, Mali Petek, Petek. Normalni vikend ima še dva dneva imenovana Spanje in Zabušavanje. Če kaj službenega zruži , se obesi, BSOD-ira to spremeni normalni vikend v Tjmjkbžj vikend. Posledično se tudi dnevi spremenijo v Grrrr in FfsM$.

Na srečo se BSOD deli v dve vrsti. Maligne in benigne.

Primer malignega BSOD :

In benigni BSOD :

Oba ti sicer povzročata glavobole (bekhend s pojštrom iz strani Alfe v tem trenutku) ampak eden samo občasno. (bekhend 2) . Zelo občasno (evade) Skoraj nikoli, OK ??? Ja, dobro nikoli. Pfffft.

Pred par dnevi sem si nabavil novo mašino. Moj stari laptop je romal navzdol po prehranjevalni lestvici - tokrat do Bete. Bil je sicer no-name , ampak je dve leti delal b.p. Sploh nisem bil presenečen , ko pride Beta naslednji dan po XP dvd. Ker nekaj ‘šteka’. Ok, knock yourself out. Beta spada v tisto kategorijo , ki vedo ravno dovolj, da so nevarni. Njen pristop zgled takole : odpri nastavitve in spremeni vse kar se ti zdi znano vsaj ena proti približno. Če to ne pomaga , je tu še control panel. Tam je dosti ikon in zabave vsaj za uro ali dve. Fun fun fun. Se poskušam čisto nemoško držat proč od tega cirkusa. Edina zahteva je delujoč firewall in antivirus preden jo priklopim na router. Imam pač rad tisti štikl mentalnega zdravja, ki mi je še ostal.

Gama : Veš da hočejo preimenovat mariborsko letališče v letališče Edvarda … Edvarda … benti
Beta : Kardelja
Gama : Jaaa! Kardelja , ja. Letališče Edvarda Kardelja
Jaz : Veš sploh kdo je bil Kardelj ?
(Beta se rola po tleh od smeha)
Gama : Ja, en letalec. Ful stari.
Jaz : Mislim da je zdaj čas za eno kratko lekcijo iz zgodovine (v resnici mislim, da je čas da se pridružim Beti na tleh)
Gama : Neeeeeeeeee!

Včeraj zvečer :

Beta se primaja domov
Alfa : V kuhinji imaš medvedove šape. Navali preden jih zmanjka
Beta : Eeeeeeeek ! Fuj ! Mi gre na kozlanje
Alfa : ???
Beta : Kak lahko kaj takega jeste ???
Alfa : Ma kaj ti je ? Saj so samo zmleti lešniki …
Jaz : Medvedove šape so pecivo
Beta : Ah…

Prolog za Toll the Hounds namreč (TtH je osma knjiga v seriji “A Tale of the Malazan Book of the Fallen” Stevena Eriksona).

Knjiga bo na policah šele tam nekje okoli 30. junija, do takrat pa mi ne preostane drugega kot možganka telovadba v sestavljanju loony theories. In prebiranje foruma. Ko jih takole, bolj površno prebavljam, se včasih vprašam, če beremo iste knjige. Iz par nepovezanih odlomkov ti sestavijo konstrukt, ki se ga ne bi sramovali niti bolj pikolovski teoretiki zarote. Na srečo se suče brc-v-temo-meter okoli 90%. So pa zabavni.

Letos imam poležavanje pod borovci splanirano hitro v začetku julija … kar pomeni, da bo Beta dobila prva knjigo v roke. Kar nadalje pomeni, da

1. jo bo preglodala v cca. 3 dnevih
2. porabila kakšen dan za kovanje master plana kako mi vrnit se-ne-spomnim-več-kaj-ampak-ziher-je-blo-kaj
3. ugotovila kako stlačit kar največ spoilerjev v en SMS
4. klik na “pošlji”
5. muahahaha!!!

Kar spet pomeni, da bom moral

1. izklopit mobi tam nekje četrti dan lenarjenja
2. prepričat Alfo in Delto, da je v njunem interesu, da mi ne prebirata sms-ov Bete
3. zagrozit z fizičnim nasiljem, božjo jezo stare zaveze in s pokvarjeno mašino za kokice čim stopim skozi vrata

Mogoče bi založniki prestavili izzid bukle za kakšne tri tedne, če jim lepo obrazložim kakšne probleme mi delajo z izbiro glupih datumov.

Spet smo v formi - ko ti jehove priče na vratih izjavijo, da nimajo več časa, je skrajni čas zamislit se nad svojimi izjavami. Ok, sem imel slab dan, pa kaj ?